Buge waz primi gralva Venus!

Bog vas sprejmi, kraljica Venera!

Slovenske srednjeveške ljudske balade, minezang in zgodnja glasba za lutnjo

1. Stojaj, le stojaj beli grad

Desetnica prvi del I., Ribnica (dokumentirana 1819)

2. Linčica Turkinčica – Kralj Matjaž rešen iz ječe

Bila v Reziji, Italija (dok. M. Matičetov, 1962)

3. Trdoglav in Marjetica – Zmaj ugrabi princeso

Gora pri Sodražici (dok. pred 1838)

4. Padoana del ditto

Giacomo Gorzanis: Intabolatura di liuto, Libro 1 (1561)

5. Stoj, stoji en beli grad – Sveta Barbara zazidana

Vinje pri Dolu, Gorenjska (dok. 1910)

6. Tečejo mi, tečejo vodice tri – Godec pred peklom

Gornja Bistrica, Prekmurje (dok. 1956)

7. Pegam in Lambergar

Vinje pri Dolu, Gorenjska ( dok. 1910)

8. Saltarello del ditto

Giacomo Gorzanis: Intabolatura di liuto Libro 1 (1561)

9. Jenkrat je en kmetič davek dajal – neusmiljeni graščak

Beričevo, Gorenjska (dok. 1910)

10. Oče Rožman za mizo sedi – hči v fanta preoblečena reši očeta vojaške

službe

Srednje Bitnje pri Kranju, Gorenjska (dok. 1912)

11. Bog te primi was tus du da - Bog te sprejmi, kaj delaš tu?

Oswald Wolkensteinski (1376-1445) prevod M. Benčina, Pustertal, Avstrija

12. Iz Thörla jutra drugega, Frauendienst - Služba dami (odlomek)

Ulrik von Lichtensteinski (1200 – 1275) prevod J. Mlinar

13. Ljubezen moja sladka

Žovneški ( 13. st.) prevod A. Janko, T. Pretnar, Grad Žovnek, Braslovče, Štajerska

14. Dve prelepi devi

Ostrovrški (13. st.) prevod A. Janko, T. Pretnar, Svibno, Dolenjska

15. Unter den Linden – Pod lipo znano

Walther von der Vogelweide (ok. 1170 – 1230 Würzburg(?)) prevod Dušan Ludvik

16. DESETNICA II. Del

Ljudske balade so zgodbe v verzih, ki se pojejo. Izvorno so bile plesne. Njihov izvor sega v čas pred srednjim vekom. Danes se skorajda ne zavedamo več, da imamo v svojem kulturnem izročilu tudi lastno epiko, če lahko tako imenujemo pripovedne ljudske pesmi. Dolga stoletja so živele med ljudmi, morebiti še danes v skupnostih, družinah, ko se zberejo ob varovanju mrliča ali žegnanju in spontano zapojejo. Tematike so junaško- zgodovinske, bajeslovne in pravljične, legendarne, družinske, socialne, ljubezenske, šaljive, živalske.

Nocoj bomo prisluhnili raznoliki motiviki. Kulturno življenje na dvorih in samostanih je pronicalo v mesta in vasi, kot tudi od tam na dvore in v samostane. Viteško življenje se je odtisnilo v reprezentativni pesmi o Pegamu in Lambergarju, ki jo že leta 1674 omenja kronist Schönleben v kroniki rodbine Lambergov z gradu Kamen na Gorenjskem. V samostanih in cerkvah so skozi obredje češčenja in še posebej ob praznikih določenih svetnic in svetnikov peli svete pesmi in jih s pomočjo upodobitev na freskah v dobi pred tiskom lažje predajali ljudem, ki so jih potem peli tudi doma kot domačijsko duhovno prakso v ritmu kroga prazničnega leta in tako ustvarjali ljudsko glasbeno govorico in dediščino tisočih pesmi.

Poleg ljudskih balad bomo slišali minezang, poezijo visokega srednjega veka, časa vitezov in rojstva trubadurske lirike, ki navdih črpa v ljubezni in služenju nedosegljivi dvorni dami, s čimer je povezan tudi naslov koncerta Buge waz primi gralva Venus! Gre za znameniti pozdrav v slovenskem jeziku iz 13. stoletja, ki v sodobni slovenščini pomeni Bog vas sprejmi, kraljica Venera. Tako je namreč koroški vojvoda Bernard Spanheimski pozdravil štajerskega viteza in pesnika Ulrika Liechtensteinskega, ko je ta leta 1227 preoblečen v rimsko boginjo ljubezni prispel na viteški turnir v Ziljo na Koroško. Točneje v Vrata-Megvarje ali Thörl-Maglern po nemško.

Pozdrav je Liechtensteinski, minezenger, kot so v nemških deželah rekli trubadurjem, zapisal v epski avtobiografski pesnitvi Frauendienst (Služba dami) iz leta 1255. Kot pravi Milko Matičetov »je moral znati ali vsaj razumeti slovensko, če je pozdrav zapisal v slovenščini« kar pomeni, da je bil ta jezik v rabi v tedanji dvorni kulturi. S tem pozdravom Bog te primi, was tust du da? (Bog te primi, kaj delaš tu?) je v 14. stoletju pričel večjezično ljubezensko pesem južnotirolski minezenger Oswald von Wolkensteinski, ki je s prehajanjem med dvori pesnil večjezične pesmi. Med sedmimi jeziki bomo v pesmi lahko prepoznali kar nekaj slovenskih besed. Starosvetni pozdrav odzvanja tudi leta 1879 v pesmi Simona Gregorčiča Soči v verzu Bog sprimi te tu sred planjav! Iz nemške ustvarjalnosti visokega srednjega veka, ki se navezujejo na slovenski prostor bomo slišali dve pesmi, viteza Žovneškega (13.st.) z gradu Žovnek pri Braslovčah, ki je povezan z rodbino Celjskih grofov ter viteza Ostrovrškega (13. st.) iz Svibna pri Radečah.

Večer bosta umetnika uvedla in zaključila s pesmijo o desetnici. Deset je popolno število in po uveri prednikov pripada le bogovom, kakor tudi število sto, zato Lambergar sprejme le devetindevetdeset gradov.(lj)

Ljoba Jenče je ena vidnejših interpretk slovenske ljudske glasbene dediščine in pravljic pri nas. Interpretacijo razvija s poslušanjem ljudskih izvajalcev na terenu. Glas je razvijala na zasebnih urah solo petja, eterični ton pa na Tonalisinštitutu za tonalno zavedanje, Emerson College v Angliji. Je zbirateljica in avtorica radijskih oddaj, knjig, vokalne glasbe za film, plošč dokumentarnega ljudskega gradiva, kot tudi lastnih interpretacij. Gostovala je na šestih celinah sveta(OZN New York, UNESCO Pariz, Kraljeva akademija London, Lhasa Tibet, Aleksandrija Egipt…). Je redna članica KED Folk Slovenija. Od 1988. leta sodeluje z GNI ZRC SAZU, Občino Cerknica, z Bralno značko in Glasbeno mladino Slovenije. »Glas je moje vesolje« je moto njenih delavnic zavedanja glasu.

Izidor Erazem Grafenauer je bil kot izredni talent sprejet na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer je leta 2013 diplomiral v razredu prof. Andreja Grafenauerja. Leta 2017 je magistriral iz historičnih brenkal v Benetkah pri prof. Tizianu Bagnatiju, specializacijo iz kitare pa je končal leta 2018 v Zagrebu pri prof. Istvánu Römerju. Nastopa kot solist (kitara, baročna kitara, teorba, baročna lutnja, vihuela) in komorni glasbenik po Sloveniji ter na pomembnih festivalih in v glasbenih centrih v različnih evropskih državah in Severni Ameriki.